Kdo se šteje za ekonomsko odvisno osebo in kakšne pravice ji pripadajo?
Ekonomsko odvisna oseba je le tista samozaposlena oseba (samostojni podjetnik, pa tudi druga oseba, ki samostojno opravlja delo za naročnika), ki izpolnjuje zakonske pogoje – z naročnikom je v dalj časa trajajočem razmerju, odplačno delo za naročnika pa opravlja osebno (ne zaposluje drugih delavcev), na podlagi pogodbe civilnega (gospodarskega) prava, v okoliščinah ekonomske odvisnosti (kar pomeni, da najmanj 80% svojih letnih prihodkov pridobi od istega naročnika).
Ekonomsko odvisne osebe niso delavci, zato zanje ne velja celotno delovno-pravno varstvo, ker pa so zaradi svoje ekonomske odvisnosti podobno kot delavci potrebne zaščite, jim zakon priznava določen obseg varstva. Tudi za ekonomsko odvisne osebe se tako uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na prepoved diskriminacije, minimalne odpovedne roke, prepoved odpovedi pogodbe iz neutemeljenih odpovednih razlogov, zagotavljanje plačila za primerljivo delo, upoštevaje tudi obveznosti plačila davkov in prispevkov ter na odškodninsko odgovornost.
Pravice, ki jih zakon ob izpolnjevanju predpisanih pogojev priznava ekonomsko odvisnim osebam, so po drugi strani obveznosti naročnika. Da bi jih ta lahko zagotavljal, je ekonomsko odvisna oseba ob koncu vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje (o obstoju ekonomske odvisnosti) in mu predložiti vse informacije in dokazila, na podlagi katerih bo lahko sam presodil obstoj ekonomske odvisnosti.
Ekonomska oseba se torej loči od ostalih samozaposlenih oseb po tem, da je ekonomsko odvisna od naročnika, od delavcev pa po tem, da delo opravlja samostojno, ne pa v razmerju podrejenosti.
Vendar pa zakon ne izključuje možnosti, da taka oseba uveljavlja obstoj delovnega razmerja, če dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja.
VIR: MDDSZ