Ambicij - O Nas

ambicij - kontakti

Ambicij - Kje Smo

facebook mali

V primeru organizirane prehrane se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane, vendar ne več kot 6,12 eur. Če je vrednost organizirane prehrane po posamezniku nižja od 6,12 eur, bi lahko delodajalec neobdavčeno izplačal razliko do zneska 6,12 eur le, če bi ga k temu zavezoval predpis, npr. kolektivna pogodba.

 

Podrobneje: Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni vidik od davčnega. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 v 130. členu določa pravico delavca do povračila stroškov prehrane med delom, ne določa pa obsega oziroma višine povračila stroškov, kar prepušča ureditvi v kolektivni pogodbi s splošno veljavo oziroma izvršilnemu predpisu, če višina ni določena s kolektivno pogodb s splošno veljavnostjo. V kolektivnih pogodbah so poleg višine posameznega povračila materialnega stroška praviloma urejena tudi nekatera druga vprašanja. Tako se lahko s kolektivno pogodbo socialni partnerji dogovorijo:

- da namesto izplačila povračila stroškov za prehrano med delom, delodajalec organizira ustrezno prehrano (zagotovitev toplega obroka) med delom, ki jo brezplačno zagotavlja za zaposlene. V takem primeru se lahko dogovorijo tudi, da delavec ni upravičen do izplačila med zneskom toplega obroka in nadomestilom prehrane, če je slednje višje od zneska toplega obroka,

- razloge, ko je delavec kljub organizirani ustrezni brezplačni prehrani med delom upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom (dietna prehrana, ipd.).

 

Ob tem velja poudariti, da iz sodne prakse (Višje delovno in socialno sodišče - sodba Pdp 2223/1994) izhaja, da se stroški v zvezi z delom, kot so tudi stroški za prehrano med delom, izplačujejo le, če dejansko nastanejo. V primeru organizirane brezplačne prehrane praviloma delojemalcu stroški prehrane ne nastanejo.

Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2, ki v prvem odstavku 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Pogoje in višino povračil stroškov prehrane določa 2. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba.

Povračilo stroškov prehrane med delom za vsak dan, ko je delojemalec na delu 4 ure, se ne všteva v davčno osnovo v višini 6,12 eur (2. člen Uredbe). Če delodajalec izplačuje (zagotavlja) povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, kot ga določa Uredba, se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Če delodajalec delojemalcu, ki je na delu prisoten 4 ure ali več, zagotovi obrok prehrane, je neobdavčen znesek dejanska vrednost tega obroka, vendar ne več kot 6,12 eur. Le če bi predpis (npr. kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca) določal pravico delavca do povračila stroškov prehrane v enakem znesku, ki je kot neobdavčen določen z Uredbo, se bi razlika med dejansko vrednostjo obroka, ki ga zagotavlja družba (cena obroka oziroma strošek delodajalca v zvezi z zagotavljanjem obroka) in zneskom, ki je določen kot neobdavčen, davčno obravnaval kot povračilo stroškov prehrane.

 

VIR: FURS

Prijava na e-novice

captcha 

Koledar izobraževanj

December 2017
P T S Č P S N
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31