Minimalen in maksimalen regres za letni dopust - gospodarstvo (zasebni sektor)

 

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je potrebno upoštevati naslednje:

 

(1) Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Ta za leto 2021 znaša 1.024,24€ BRUTO.

 

(2) Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

 

(3) S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

 

(4) V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

 

(5) V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom tega zakona.

 

 

Regres za letni dopust je do višine 100% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji izvzet iz obveznosti plačila dohodnine in prispevkov. Do te višine ni potrebno obračunati prispevkov in akontacije dohodnine. V osnovo za prispevke in dohodnino se všteva le znesek regresa, ki presega 100% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji.

 

 

Zadnji znani podatek o višini povprečne plače za predpretekli mesec je objavljen na straneh Statističnega urada.

 

Opomba: upoštevati je potrebno tudi kolektivne pogodbe.

 

V kolikor za delodajalca obstaja zavezujoča Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti in je z njo določen višji znesek regresa od zakonskega minimuma, mora delodajalec kot obvezni minimum upoštevati kolektivno pogodbo in izplačati višji znesek od minimalne plače.


Ravno tako je delodajalec dolžan izplačati višji regres od zakonskega minimuma v primerih, če je višji znesek določen v internem aktu ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.

Priporočamo, da delodajalec višino regresa določi z internim aktom.

 

Kako se obračuna regres v primeru skrajšanega delovnega časa ali napotitve na čakanje?

Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa, ki velja za začasni interventni ukrep, je uveden z ZIUOOPE (PKP3), kjer je izrecno določeno, da »delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom«.
 
Napotitev na čakanje prav tako velja za začasni interventni ukrep in v ničemer ne spreminja veljavne pogodbe o zaposlitvi, zato vam kljub ukrepu, ostaja pravica do celoletnega regresa.